Articles

MACEDONIAN POETRY

By Giorgi F. Todorovski

ISPOVEST NA OBESPRAVENIOT MAKEDONEC

Jas sum obespraveniot Makedonec od Egej, od Zhelevo, lerinsko. Ke vi zboruvam kako eden gol Makedonec, izmien, ischisten od site tugi vlijanija. Ke vi zboruvam I ne se plasham od nikogo: Nitu od srbskite, nitu od bugarskite, nitu od grchkite shovinisti. Shto poveke ke mi storat? Ke me teraat od mojata zemja? Ke mi gi zabranuvaat nacionalnite I chovechkite prava? Ke me tepaat? Ke me machat? Ke me kolat? Se mozhat da pravat ama ne ke mozhat da me izedat. Ke zboruvam I vistinata ke ja kazhuvam nasekade I na sekoj koj ke sretnam.

Makite shto gi dozhiveav, makite shto giistrpiv, tragedijata shto ja istrga I ja trga mojot narod so zborovi nese dokazhuva, e mnogu golema, e mnogu teshka, e mnogu strashna-kako nekoja bura da pomina I krena se; I drva, I kuki, I lugje, I deca oddeli od majki.

Nekoj od moite brakia I sestri me sovetuvaat da ne baram mnogu odednash, da nemu padni machno na nashite neprijateli I okupatori. Jas ne baram tugja zemja, jas si ja baram mojata, toa shto nas ni pripagja, toa shto nie nashe, ubavo I milo, toa shto ni go okupiraa I ni go prekrstuvaat; jazikot, pesnata I oroto makedonsko shto ni go zabranuvaat, jas si gi baram chovechkite pravdini, jas si ja baram slobodata.

Chvrst kako kamen se storivi solzi ne kapat od moite ochi, kapnav da se branam od grchkite shovinisti koi ja napagjaat makedonskata nacija, makedonskiot narod I nasheto postoenie. Dosta so propagandi I napagjania mu velam; izlezete od fanatizmot, izlezete od xelinizmot I dojdete da sednite na masata, ne kako fanatici, ne kako grci, da sednete kako lugje I da ja slushnite nashata strana.I nie sme lugje rodeni od majki, ne padnavme od nebo I se najdovme vo teritorijata makedonska. Nashite dedovci I pre dedovci so iljadi godini zhiveeja vo Makedonija, se borea, ja branea I umiraa za slobodata na Makedonija.

Ne mie sram da vikam I da se boram za chovechkite prava.Ne mie sram da ja krenam parolata I da demonstriram, no sam nishto ne ke mozham da storam. Iti, I toj, I taa sami nishto ne ke mozhite. Treba site zaednicki I obedineti.

Denes na Makedonecot mu e potrebno da mu se slushne glasot posilno I podaleku od bilo koga dosega za da mu donesikraj na grchkata shovinistichka propaganda koja raboti otvoreno po site meridijani vo svetot; protiv makedonskata nacija, protiv makedonskiot narod, protiv nasheto postoenie. Iljadnici Makedonci po site meridijani vo svetot denes zhiveat so strav kako prizioneri pod taa propaganda I diskriminacija. Ete zoshto e potrebno nashiot glas da se slushni posilno I podaleku. Ova ke mozheme da go storime ako rabotime ubavo I slozhno, ako bideme chvrsto povrzani, zaednichki I bratski obedineti.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------

DO KOGA KE MOLCHIME I KE SE PLASHIME

Koga okupatorskata chizma ja izgazi Makedonskata zemja, okupatorite si stvorija neprijateli I od nashiot narod. Sega tie okupatori, vo ova a era, vo ova vreme zhiveat so kavgi, so nemiri, vo sudrivania so makedoncite ne samo vo okupiranite delovi na Makedonija tuku I po site meridjani od svetot kade zhiveat makedonci.

Denes nie imame prichini da veruvame deka tie shto ne okupiraa I nigi izmenaa iminiata bez nashe sakanie, bez pravo, sprema nas se odnesuvaat kako na niv im odgovara, I ako eden den ne najdat slabi, razdvoeni, ke napravat se napolno da ne unishtat. Toa ne e nekoja nova novina, toa e stvarnost I del od golemata idea [ I megali idea ] za okupiranie na tugi teritorii, za golema Grcija.

Grchkite shovinisti sekojdnevno preku nivnite mediumi ja napagjaat makedonskata nacija, makedonskiot narod I makedonskoto postoenie.

Jas se prashuvam: Do koga ke molchime I ke se plashime, do koga ke ne machat, ke ne terat od nashata zemja, do koga ke ne zatvaraat zoshto sme makedonci I do koga ke se obidvaat da ni go izbrishat imeto makedonsko, se dodeka sme neobedineti.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

GJAVOLOT RABOTI PROTIV DOBROTO I VISTINATA

Tie shto go chitaat svetoto pismo, tie shto odat vo crkva znaat mnogu dobro deka giavolot ne prestanuva da raboti protiv dobroto I vistinata. Taka demonite na giavolot so vekovi rabotat vo Makedonija I ja drzhat vo temnica za da nemozhe makedonskiot narod da vidi svetlina. [ Sloboda ]

Demonite se: Grchkite, srbskite I bugarskite shovinisti.

Nikoj od vas nemozhe da mi rechi deka grsham, zoshto tie se shto nepripoznavat ni nacija, ni kultura, ni jazik, nitu istorija, nitu makedonska drzhava, nitu makedonski narod.

Propagandite, lagite shto gi shiri grchkiot shovinizam se nameneti imeto makedonsko da ni go izbrishat. Tie ne ne okupiraa samo da ne drzhat so sila I da rabotat protiv nashata sloboda! Tie ne okupiraa so ideata na nivnite planovi, za da ne ischistat, da ne postoime kako poseben narod I da nija prisvojat nashata zemja.

Dase oslobodime od silata na okupatorite, toa ke bide garancija za nasheto postoenie.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

BUGARIJA TREBA DA PRESTANI DA JA

SVIRI ISTATA MELODIJA SHTO JA

Samo so priznavanieto na makedonskata nacija I teritorija ke se razreshi problemot megju Makedonija I Bugarija.

Samo taka ke mozhat da si zhiveat ne samo kako komshii,tuku prijatelski I bratski kako shto denes si zhivee kanadskiot I amerikanskiot narod.

Mojot argiument e vladata na republika Makedonija I vladata na republika Bugarija da sorabotuvaat ozbilno za dobroto na bugarskiot I makedonskiot narod, da gradat dobri odnosi so site sosedi, zashto so niv ke zhiveat I so niv ke imaat trgovija.

Priznavanieto na Kosovo kako albanska drzhava e golema greshka. Priznavanieto na Tajvan od strana na Georgievski e sramota za makedonskiot narod koj se boreshe I se bori denes da ne priznaat kako poseben narod, kako posebna nacija.

Bugarija treba da prestani so antimakedonski propagandi koj se slichni na grchkiot shovinizam deka nie makedoncite nesme postoele, deka sme bile srbi, grci ili bugari, deka makedonskata nacija bila veshtachka tvorba na nekoj si Tito koj posekol eden komat od Srbija I go krstil Makedonija, kako shto velat grcite.

Bugarite, grcite I nekoj srbi treba da razberat deka porano nemashe drzhsvi, ne postoeshe nacionalizam. Drzhavite se sozdadoa vo poslednite vekovi. Ako makedonskata nacija e veshtachki napravena, togash neka odgovorat bugarite kako I koga e bugarskata napravena.

Vladata na Bugarija, bugarskiot narod treba da stekne doverba od strana na makedonskiot narod , da izlezi pred svetot I otvoreno, jasno da go priznae postoenieto na makedonskiot narod, makedonskata nacija, jazik I crkva.Samo togash ke bide vozmozhno eden den da se napravi I federacija ako sakaat megju dvete drzhavi, megju dvata narodi.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Nie znaeme mnogu dobro deka makedonskiot narod ne e delen samo politichki, toj e delen I nacionalno, delen e kako narod, delen e so granici, ne deleshe I seushte ne deli Jugoslavija, Jugosloveni.

Makedonskiot narod go machea srbite, bugarite go besea, grcite go kolea. Narodot makedonski e tolku mnogu izmachen, isp lashen duri izgubi nadezh, pochna da veruva deka nema spas, nema nikogash da se oslobodi, ne veruval deka vremeto ke se smeni - makedonska drzhava ke se sozdade.

Grcite so pushkite vpereni vo glavite na makedoncite gi plashea za da se kazhuvaat grci, bugarite I srbite od druga strana istoto. Zatoa imame dosta grkomani, srbomani I bugaromani. Koga dojdov vo kanada eden od moite brakia trgashe na grchkoto [grkoman.] Jas koga pochnav da pripremam dokumenti za da gi donesam majkami, bratmi I sestrami, kanadskoto ministerstvo za imigracija mi barashe pismo od grchka crkva ili grchko chlenstvo od nekoja grcka organizacija. Makedonskoto ime I prezime ne migo priznavaa, so golemi kavgi odvaj se spogodivme od Georgi Todorovki da me pishat George Theodore [ dve prvi iminia. ] Crkva nemashe makedonska, nitu mozheshe da se registrira. Grcite bea dlaboko svrzani so kanadskata vlada, taka shto za crkva trebashe da se cheka duri do 1963 godina.Jas pak, pred 1963 godina bev dobro zapoznat so arhibiskopot Frederik na Angliskata crkva vo Kanada. Toj vo pismoto mi obekia deka ke mu pomozhi na makedonskiot narod da si otvori negova crkva. [Pismoto mu go dadov na eden makedonski pop koj se vrati vo Makedonija vo 1970-75 godina - ne sum siguren vo godinata.] Ovie se nekolku od problemite so koj jas se soochuvav I gi objasnuvam. Neprijatelite duri I vo Kanada ne teraa, ne machea, I zatoa makedoncite sakaa da si otvorat svoi crkvi I organizacii no nemaa pravo I moraa nekoi da se vkluchuvaat vo srbskite, drugi vo grchkite I bugarskite organizacii I crkvi.Bugarskata propaganda beshe silna zashto go upotrebuvaa zborot brakia, deka sme brakia, deka jazikot ni bil slichen I deka ke ni pomognat da se oslobodime. Chlenovite na MPO bea poveketo prosti, neucheni, ne znaea da chitaat makedonski, ne go razbiraa ni bugarskiot jazik, samo bea zadovolni shto beshe slichen na makedonskiot. Vesnicite na MPO pishuvaa poveke na makedonski za da ja razbirat negovata propaganda tie shto znaea da go chitat, no celta na bugarskata propaganda beshe da gi asimiliraat, da mislat kako bugari, kako makedonci ama bugarski makedonci. MPO stana najgolema antimakedonska organizacija. Shetata beshe golema, go drzheshe makedonskiot narod razdelen, da ne se saka eden so drug. Bugarskite shovinistichki sili ja shirea svojata propaganda preku chlenovite na MPO koj nitu znaea da chitaat, bea nepismeni, a nekoj od niv raznesuvaa knigi-pamfeti vo koi se pishuvashe deka nema makedonska nacija, deka nie sme bugarski makedonci.

Germanecot Bizmark ednash reche: Za da se napravi nacija treba da se isturi mnogu zhelezo I krv. Toa go napravi nashiot narod, makedonskiot narod dade mnogu zhrtvi, isturi mnogu krv.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ZA ZEMJATA KENGURIJA

Pred nekolku godini Armencite vo Turcija protestiraa samo za eden zbor - katastrofa na Armencite. Armencite vo Toronto baraa zborot da se zameni so genocid na Armencite.

Vladata na Avstralija izjavi deka makedoncite vo Avstralija ke gi krsti slavomakedonci. Makedoncite vo Avstralija, vo Kanada I Amerika isto taka protestiraa. Jas lichno protestiram do avstralskata vlada so slednite zborovi: Imeto e Kengurija. Sakam

Da mu se zablagodaram na avstraliskata vlada za golemata milost shto ni ja ukazha so nivnoto nekaneto kumstvo. Isto taka mu go vrakiam kumstvoto I ja krstam zemjata na kengurite- Kengurija.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

KRUSHATA PAGJA POD KRUSHNICATA

Povod: Pismoto objaveno vo minatiot broj na Makedonija od Konstandinov I Tashev od makedonskiot prosveten komitet 3ti mart od gradot Peshtera, Bugarija.

Bi sakal da pochnam so zdravo dragi brakia, zoshto, site mirolubivi lugje za mene se brakia. No ovoj pat nema da go upotrebam ovoj zbor, za da nese razberime pogreshno kolku bliski brakia sme. Za da negi imeshame vashite so nashite interesi poarno e da pocnam so dragi komshii. Ovoj zbor ne otkriva koj sme I shto sme, vprochen taka I prijatelski I polesno ke se razbereme.

Sakate dani objasnete deka makedoncite I bugarite sme ist narod neli? Dobro, za Krsteta Misirkov rekovte toa shto rekovte, ami shto ke rechete za Georgi Dimitrov? Toj ne beshe kako vas, toj vistinata ja milvashe I kako makedonci ne prepoznavashe I priznavashe? Vie ja napagjate Srbija shto ne ne priznava, ami shto pravite samite vie? Aramijata se plashi da nego otkrijat, ubiecot se plashi da nego fatat I zatvora.

Ami vie od shto se plashite chisto da se izjasnite koj ste I shto ste?

So seto pochituvanie kon vas kako lugje, od vasheto pismo edvam da razberam? Stho sakate da objasnite! Se pak, bez dokumentite shto gi ponudivte I podpiranieto na bugarskata nacionalna ili makedonskata nacionalna istorija [ I dvete se rezhimski I dobri se za dovcherashnite vladari na Bugarija I Jugoslavija. ] Sakam da ukazham na edna vistina koja sushtinski veruvam nema da ve navredi.

Zoshto nese povikuvate na roditelite vashi? Prashajte gi shto se chustvuvaat tie. Prashajte gi shto im rekle nivnite roditeli I vo taa linija najdete si go pochetokot na korenot po zhivata istorija. Jas ushte od mnogu odamna, namesto po pishuvanite rezhimski istorii I dokumenti na Zhivkov, Tito, Enver I Karamanlis sum gi prashal moite roditeli I nivnite shto sme? Mi rekle deka se makedonci. Znachi, toa sum I jas, pa krushata pod krushnicata pagja dragi moj komshii.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ZA DECATA BEGALCHINIA OD 48 OSMA

Nie nekogashnite deca begalchinia od 48 osma, sekoja godina go slavime denot na nashiot opstanok, I treba da prodolzhime da go slavime.

Nema nikogash da go zaboravime terorot na grchkiot okupator I na grchkiot shovinizam koj beshe odgovoren za makite shto gi istrgavme kako deca I za site ognoj protiv nashiot narod samo zoshto sme makedonci.

Vazhno e I nasha dolzhnost da go otkrieme minatoto pred svetot I svetskite sili, za ubistvata, za asimiliranieto, za genocidot I za nepochituvanieto na nacionalnite I chovechkite prava na makedonskiot narod od strana na grchkite opresivni rezhimi koj prodolzhuvaat do denes protiv makedonskata nacija, protiv makedonskiot narod, protiv nasheto postoenie.

Istovremeno treba da mu prestavime praktichna solucija da bideme sigurni ovaa tragedija na makedonskite deca I na makedonskiot narod da nese povtori.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ZASTANITE DA NI GO SRAMITE

SLAVNOTO IME NA VMRO

ZOSHTO NETREBA NIKOJA PARTIJA DA GO UPOTREBUVA IMETO VMRO KAKO IME NA VLADATA MAKEDONSKA: VMRO BESHE ORGANIZACIJA SOZDADENA DA RABOTI I DA SE BORI ZA SLOBODNA I OBEDINETA MAKEDONIJA.

NEPRIJATELITE I OKUPATORITE NA MAKEDONSKIOT NAROD GO DOTERAA NASHIOT NAROD DENES VO EDEN KIOSH BEZ IZLEZ, KE MORA, KE TREBA NASHIOT NAROD DA POCHNI DA MU ZBORUVA NA NASHITE NEPRIJATELI I OKUPATORI NA JAZIKOT SHTO KE GO RAZBIRAT I TAA KE BIDE DOLZNOSTA NA SITE MAKEDONSKI PATRIOTI DA POMOGNAT , DA SE PRERODI VMRO I DA ZAPOCHNI DA SI JA ZAVRSHI RABOTATA KOJA NE E ZAVRSHENA ZA EDNA SLOBODNA I OBEDINETA MAKEDONIJA.

DENESHNATA VLADA NA GEORGIEVSKI [ NA VMRO-DPMNE] I NOVATA PARTIJA VMRO-VMRO RABOTI OBRATNO OD VISTINSKATA IDEA NA VMRO.

OVIE DVE PARTII NESE JASNI, NEMAAT NIKAKVI DOBRI PROGRAMI I NESE SPOSOBNI DA RABOTAT ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA. VODACHITE, LIDERITE NA OVIE DVE PARTII SPIJAT NA DVE PENICI. KUMOT NA VMRO-DPMNE E ISTIOT KUM NA NOVATA PARTIJA VMRO-VMRO, MOZHI I OBETE

PARTII DA SORABOTUVAAT SKRISHNO ZA DA DONESAT RASCEPUVANIE NA NASHIOT NAROD.

KORUPCIJATA VO MAKEDONIJA PRODOLZHUVA I RASTI USHTE POVEKE SO DENESHNATA VLADA.SRAM DA MUE NA MAKEDONSKIOT NAROD AKO NE SE RAZBUDI DENES VO VREMETO KOGA CEL SVET POCHNA DA NE PRIZNAVA KAKO POSEBEN NAROD, POSEBNA NACIJA I KAKO DRZHAVA REPUBLIKA MAKEDONIJA.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Nostalgichni misli za sonot I javeto

VO ZHELEVO BILBILITE VECHNO PEAT

Gorniot naslov e fragment izvaden od enciklopedija. Vonea ushte pishuva deka vo Makedonija zhiveat najraspeanite bilbili vo svetot …! Verojatno toa se I najskapocenite zborovi napishani vo edno vakvo obemno delo. Poslednovo e fakt, zashto napishanoto e vistina, a ubavinata shto zrachi od nea e nesporedliva. Vprochen, shto bi bilo toa, neshto drugo shto bi deluvalo kako opis ili realnost poubavo od prirodniot raskosh vo zemja vo koja peat bilbili?

Zapisot na pesnata za bilbilite me vrati tri desetletija nazad vo moeto Zhelevo. Seloto e rasposlano vo lerinskata oblast od Primorska Makedonija, [ denes , pod okupacija na Grcija ], Pesnata na ovie pesnopojni ptici me vrati so mislite vo tatkovinata zashto tochno ova selo e gnezdoto na bilbilite. Tie se tamu I denes, po gorite I livadite peat.Denes seloto e rechisi urnato. Vo znak na grchkata drzhavna tiranija selanite se raseleni. Zhelevo e mrtvo. Samo pticite kako zhiv ornament na prirodata ostanaa da go ubaveat ovoj kraj, se razbira megju niv I bilbilite so nivnata opojna pesna koja, kako da ja slusham ovde vo Kanada, preku golemite okeanski dalgi pristignata od Zhelevo… No bez da me lazhe zanesot, jas znam deka I denes bilbilite peat kacheni na granki od ovoshki pred kukite vo Zhelevo, ostaveni prazni da zjaat I stradaat od zabot na vremeto. Zhelevchani kraj rodnite ognishta gi nema. Tie, kako I jas se razseleni po svetot, ostanati samo so spomenite za ubavoto selo Zhelevo.

…Zhelevo od site strani e opkoleno so planini. Kraj seloto teche Zhelevskata reka-kako konec od gerdan, so duzina mostovi gi sostavuva tesnite patchinia so djadeto. Djadeto pak, e istorija za sebe. Pochnuva od albanskata granica I minuva niz Kostur I selata Rula, Trnava, Oshchima, Zhelevo, Psoderi, Rmensko, Lerin…I ponatamu pravi nova nizalka od sela I gradchinia, se do Solun. Ovoj pat go izgradile rimjanite, koga pominale francuzite niz Makedonija go asvaltirale.

SONOT ZA ZHELEVO

Da se zboruva za Zhelevo, znachi da se zboruva za rasplakana ubavica za koja osven ubavina ima I teror nad nea od grchkite okupatori. Zagradeno vo planinite, seloto e rechisi poplaveno od izvorski vodi. Vsrede selo grgaat cheshmi. Nema planina ili gora da nema izvori, voda lesna, studena I chista, izvorska-da se napiesh I da nemozhesh so leb da se nasitish…Zhelevo e lichno I vo zimsko vreme. Koga pagja sneg, mu dava inakva ubavina. Go oblekuva kako vo belo platno-nekakva-kralska nosija, sekoja godina se nova soshiena. Sepak, vo Zhelevo sonot e son vo letno vreme. Seloto e kako slika nenaslikana, ubavina neotkriena, livada nepokosena, polna so cvekinia povadeni, izrasnati I nesobrani I neizmirisani…Ex, tuka megju tie gori, trevi, izvori I cvekinia…tuka, mozhesh da ja slushnesh pesnata na bilbilot shto go miri I topli srceto. Tuka, toa e mestoto na rajot nad koe denes vladee molk I pustilo. Ulicite vo Zhelevo stanaa stinija, diva I obrasnata. Patchiniata so nivjeto I razurnatite kuki stanaa edno, ne se poznava nishto. Nekojpat, edno od najgolemite sela vo lerinskata okolija, kade orata I pesnite go plamtea zhivotot, sega e samo ubav spomen. Minatoto I za minatoto se zhenite I chupite oblecheni vo zhelevskata nosija koj ja pravea krasotijata na seloto ushte poubava.

KOGA REDI MAKEDONSKATA MAJKA

Ne daleku od Zhelevo e Prespa I Prespanskoto ezero, German I Nivici, Oromnik, Papli I Rudari. Ovde se ubavinite I bogastvata, planinite kade komitskite pesni se peele i kade se razvivalo makedonskoto komitsko zname. Ovde e makedonskata istorija I bogastvoto od minatoto na nashiot nesreken narod. Grchkite shovinisti prekrstija I zabranija se shto e makedonsko. Samo dve raboti ne uspevaat da gi izmenat. 1. Koga redi makedonskata majka, gorda makedonka, plache, vika I redi po makedonski; 2. Poveketo mesta, nivje, gradini I imoti koj bea krsteni od dedovcite I chukun pradedovcite na zhelevskite selani. Grchkite shovinisti ne mozhat da gi izmenat ovie iminia, zashto ne bea zapishani nikade osven vo umot na zhelevchani. Ete, sega gi pishuvam jas, za da ostanat vechni I besmrtni. I za da se srami od niv grchkiot okupator se duri ne ja napushti teritorijata na Egejska Makedonija. Makedonskite iminia od mojata porobena rodina - Zhelevo ne stojat samo vo mojata I svesta na selanite. Zad dolu navedenite iminia stojat I imenuvanite prostori vo Zhelevo koj ne se odbelezhani za grkot da gi pogrchuva, nitu pak mozhe da gi krene I odnese negde. Iminiata se: Zhelevo, Starozhelevo, Bratindol, Broda, Chukite, Vodenchiniata, Kilevska maala,Vardar maala, Ostenec, Selca, Kafeto na Temovci, Golema Livada, Kasharica, Djolintrap, Belioch, Sperkojca, Galik, Volnishtata, Zdraec, Losh trap, Asana padina, Zhelevskata reka, Rendesh, Crvenicata, Lojata, Shalojca, Kundelica, Beli orebje, Mankoj livadje, Rasarnica, Belich, Shelishte, Malata kilevska maala, Pandarcheto, Padinata, Ramna plocha, Sveticheto, Gorna crkva, Dolna crkva, Gorna maala, Dolna maala, Gjupska maala, Pitachot, Osten, Pod osoo, Temni lak, Kupo, Chezmeto, Bachorniche, Kuleto, Ostenec, Padinata, Kosachki orev, Vo slivata, Georgova glava, Oshchimskoto, Ramna plocha, Sredni reki, I planinite: Maznior, Djembra, Kokoshka, Golinata, Bigla, Pelior, I Preol.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

KOJ JA NACRTA SLIKATA NA JANA ZHELEVKATA

So ovoj mal artikal sakam da mu objasnam na chitatelite prichinata shto me natera da se zainteresiram za slikata ; Jana zhelevkata [ Jana Jankulova od zhelevo ] koj ja nacrta i zoshto? Pred da go spomenam imeto na ovoj Makedonski artist, sakam da gi zapoznam chitatelite, prvo koja beshe Jana Jankulova zhelevkata. Jana Jankulova beshe od moeto selo Zhelevo, isto taka poznato so novoto ime, prekrsteno od grchkite okupatori so grchko ime Antartikon. Jana beshe edna slabodushna zhena, bidejki bev mall vo toa vreme vo mislite moj ja pametvam kako visochka zhena. Neizinata nasmevka otkrivashe edna ubava zhena. Oblechena siromashki, no kako shto treba i sekogash chista so glavata krenata visoko i gordo. Zboruvashe po Makedonski i po grchki podobro od poveketo zheni vo seloto. Nese plasheshe od grchkite okupatori, zboruvashe Makedonski i pred policijata grchka, Policijata nemozheshe da ja zabrani, bidejki Jana beshe sposobna na neizin nachin da gi usrami. Jana gi imala usrameno mnogu pati i zatoa tie odbegvale od giuruntija vo vrska sonea. Samo od selskiot pop se plashela. Koga odela vo crkva, popot ja teral a pak Jana mu vikala prch. Mnogu pati vo sonot gledala kako popot ja terala od crkvata i mnogu pati ovie sonishta mu gi raskazhuvala na zhenite. Sonovite shto gi gledala gi osekiala i gi veruvala,ne kako sonovi tuku kako vistinski nastani.Pomosh nemashe od nikogo, zhiveeshe sekogash sama vo edna malka kukichka, so malku zborovi ; vo edna isturena kakia kako plevnichka. Na kukichkata nekolku gredi bea padnati, na dushemeto sekogash imashe po nekolku rgiosani tengderina i stari kutii od konservi za da gi beri kapkite od dozhdot koga vrneshe. Jana nechekashe pomosh od nikogo, se raneshe sama. I ako nekoja babichka mu davashe neshto, poveketo pati nemugo zevashe, I po nekogash mu veleshe; shto mislite vie jas sum siromasna? amori jas imam poveke i od vas ako sakate da znaete. Jana odeshe sama da si gi zhnie nekolku nivchinia neizini isto taka odela da ja kosi livadata. Jana neznaela da si ja natochi kosata, ja udirala so chekanot od site strani, kosata nesechela i taka Jana mnogu se machela. Ja pametvam ushte od malkite detinski godini, kako odeshe bosa vo najstudenite denovi vo zimata. Mnogu pati odeshe od zhelevo vo Lerin peshki, ponekogash samo da si kupi eden peshnik leb, i toa zoshto ke bil bel i od Lerin. Stanuvala rano, za da mozhi da odi i da se vrati pred da se stemni , bidejki se plashela nokno vreme od mechki, volci i drugo. Decata od zhelevo i okolnite sela; Rula, Trnaa, Oshchima, 'Rmensko se radvale da ja vidat i da mu zboruvat. Jana mnogu gi sakashe decata. Koga ke beshe na dobrite misli, odnosno koga se osekiashe dobro,koga pametot mu doagjashe Jana beshe sposobna da mu raskazhuva prikazni, tolku ubavo shto teshko mozhel da gi raskazhuva eden pouchen chovek. Na Jana bolesta nemozhea da mu ja razberat selanite, bidejki nebea shkoluvani i nivnite odnosi sprema ovaa nesrekna zhena bea takvi shto ushte polosho i poveke mu go vloshuvaa zhivotot i neizinata bolest. Na nikogo nemu beshe gajle, nikoj nemu pomagjashe, nikoj nea chesteshe kako chovek vo seloto osven dechiniata. Koga ponekogash ke pomislam za nekoj nastani shto se sluchija, mi pagja zhal i maka na dushata. Ne samo zoshto ja poznavav, tuku za toa shto nikoj nea chesteshe kako chovek. Sekogash koga minuvashe niz sredselo, samo takanarechenata klasa selani; Helinisti prevedeno po nashe [ Grkomanite ] mu se biea peza na Jana, piejki kafe tursko i uzo grchko, nemale nishto podobro da se zanimavaat. So site ovie maki i teshki uslovi za zhiveenie, ovaa nesrekna zhena dozhive dosta godini. Edna vecher nekoj mi telifonira i mi reche deka Jana Jankulova ja ja izele ovcharskite kuchinia. Mi padna mnogu zhal, kako da mi beshe edna mnogu bliska rodnina, kako da mi beshe majka. Prezhivea, istrga tolku godini za da najsetne da ja najdi takva tragichna smrt. Jana nebeshe samo edna bolna zhena, taa beshe edna chovechka dusha, edna nasha zhena zhelevka, edna nesrekna napatena Makedonka.Za neizinata bolest koga i zoshto se pobolila neznam i nepametvam, postarite od mene sigurno pametvat.

Edna vecher vo konferencijata na Obedinetite Makedonci vo Toronto, Ontario, mi se dade prilika da se sretnam i zapoznam so eden dobroshkoluvan i poznat Makedonski artist od selo 'Rmensko, Lerinsko, gospodinot Vangel Nikovski. Vo nashiot razgovor, gospodinot Vvangel mi raspravi deka bil artist i deka crta sliki so boi, od koji spomena i za slikata na Jana Zhelevkata. Mi padna chudno i sakav da naucham zoshto i kako eden artist od drugo selo se zainteresiral da ja nacrta slikata na Jana Jankulova. Vangel so negovata umetnichka dusha i kako artist dokazha deka e sposoben, ne samo da go prikazhi zhivotot i makite na edna nesrekna zhena, tuku celi stradanija na nashiot nesreken narod i na nashata nesrekna - rasparchena zemja Makedonija, seto vo edna slika kako shto e slikata na Jana Zhelevkata. Samo na takanarechenite junaci i samotakanarechenata pogorna klasa grkomani ke bidat zaboraveni, a pak slikata na Jana Zhelevkata so vekovi ke stoi nacrtana od eden poznat Makedonski artist. Slikata ja kupil eden germanec. Slikata e izlozhena vo zapadna Germania i shirum svetot.

Georgi F. Todorovski

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ZA MAKEDONSKATA VISTINA

Na mnogu lugje nemue jasno Makedonskoto prashanie. Postoi megiu niv edna konfjuzija, edna disiformacija skroena od neprijatelite na Makedonskiot narod,i zatova nemozhat za da razberat koj ja kazhuva vistinata. Od edna strana Makedoncite ovde vo Kanada, mnogu od faktite shto se potrebni i se dosta za tochno razbiranie ne gi imat dobro prestaveni, no i tie shto gi imat prestaveno - se napadnati i falsifikuvani od grchkite, bugarskite i srbskite shovinisti.

Najgolemite falsifikuvania se od takanarechenite deneshni grcki istorichari koj se poznati za falsifikuvanieto na Makedonskoto postoenie i za Makedonskata vistina. Tie sekogash se poganvat so monotonskite zborovi; "Makedonija e grcka" go ostavat na strana i nitu ja spomenuvaat prosedurata shto stana koj ja okupira i koga Egejskiot del na Makedonija go skluchija vo granicite na Republika Grcija. Na grchkiot narod ne mu ja kazhuvaat vistinata. Grckite shovinisti, grchkite okupatori odbegvaat od se i nezboruvaat za Bukureshkiot dogovor shto go potpisaa vo Avgust 10 - 1913 godina koga ja podelija Makedonija pomegju Grcija, Bugarija i Srbija.

Zoshto nekoja druga zemja ili nekoj drug chovek ke ochekuva neshto drugo od grchkite shovinisti da rechat ili da ja kazhat vistinata? Grchkite argjumenti vo odnos so Makedoskoto, za Makedonija se povrzani za svoji interesi, ne za vistinata.

Vo 1890 godina poraneshniot grchki predsedatel; Xaralambros Ttrikupis, zboruvajki na nekolku tugi novinari od razni zemji, toj gi iskaza grchkite planovi sprema Makedonija koj bea del na golemata idea; Programa za golema Grcija, toj reche; Koga borbata ke pochni, i toa ke se sluchi vo tri, pet ili osum godini, Makedonija ke padni pod Grcija ili pod Bugarija, zavisi koj ke bidi pobednikot. Ako ja prezemat bugarite, jas mislam vo nekolku godini tie ke bidat sposobni da gi asimilirat celi tie shto zhiveat vo granicite na Makedonija. Ako nie ja prezevame kegi xelenizirame, ke gi pogrchime celi shto zhiveat vo Makedonija. Mnozinstvoto na naseleniet toj veli ne si ja pobara nacionalnosta, tie se gotovi da gi primat tie shto ke gi okupirat. Grchkite planovi se ispolnaa pod rakovodstvoto na Elefterios Venizelos so golemite i poznati prijateli, sojuznici na Grcija; Bugarija, Srbija se razbira so pomoshta na Anglija, Makedonija ja podelija pomegju sebe. Mnozinstvoto na naselenieto shto spomena Trikupis bea Makedoncite togash 500 godini pod Otomanskata opresija.

Grchkata embicija nezastana so okupiranieto na Makedonija, drugo na agentata beshe da go izbrishi Makedonskiot ajdentitet za da se osiguri , da nese stvori, da nese sozdade Makedonska drzhava vo Balkanot i Makedonskata okupirana teritorija da ostani vo granicite na Grcija. Bez vreme da gubat grcite odma stvorija sitsem na brutalen nachin protiv Makedonskiot narod koj prodolzhuvaat do denes pa duri i nadvor od Makedonija, ovde po ulicite na Toronto koj e svedok kanadskiot narod so grchkoto nechovechko odnesuvanie i napagjanie na Makedoncite.

Eden mozhi samo da pomisli kako Makedoncite gi machea i kako mu se odnesuvaa vo minatoto pa i denes so takanarechenata kroshna na demokratijata.

Denes grchkata propaganda i diskriminacija se zgolemi za da gi lazhi zapadnite vladi, zapadnite drzhavi i neizinite drzhavljani. Grchkata propaganda koja e

karakterizana kako nacionalistichka so shovinistichki idei iprogrami uspea da vlezi dlaboko vo Kanadjanskata panorama so teror i pochna da nosi finanski problemi, Kanadskiot narod beshe svedok na rezultatite od deneshnata grchka propaganda koja beshe pokazana od grchkite STORM TRUPERS Vo Mel Lastmen Skuer.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Do vladata na VMRO-DPMNE, do

Trajkovski, Georgievki I Tupurkovski.

SRAM! SRAM! SRAM DA VIE, JA PRODADOVTE MAKEDONIJA.

Sram da vie shto gi pokrivate zlostorstvata na albanskite teroristi.

Svetot ne znae za osumte [ 8 ] Makedonskite vojnici na koj albanskite

Teroristi mu gi izvadoa ochite, mu gi posekoa glavite, noze5t I racite.

Vie napravivte heroj od albanski teroristi I Mafiosi, sega svetot ne gi vika teroristi tuku gi vika revolucioneri na taka narechenata albanska

Osloboditelna vojska. USHTE EDNASH SRAM DA VIE.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

EVROPSKATA ZAEDNICA E GROBAROT NA MALKITE NARODI

Evropskata zaednica e formirana za interesot na golemite evropski drzavi; Anglija, francija, germanija I fashistichka shpanija. Zakonite za chovechki prava, za nacionalni prava, za teritorialni prava, za oruzje I drugo , za niv nevazat tie sigi upotrebuvaat svojte zakoni za svojte interesi I kako mu udisva,Na novite chlenovi, na pomalkite narodi mu davat golem pritisok da pravat toa tie shto mislat e dobro za nivni interesi. Malcinstvata vo nivnite zemji nemaat pravini nitu polovina sho mu gi dava Republika Makedonija. Makedonija ako vlezi chlen vo Evropskata zaednica ke zagubi, ako ne vlezi pak ke zagubi, nema da ja ostavat na mir. Isto taka vazi I za drugite pomalki drzavi, specialno na Balkanskite .

So Evropskata bolna propaganda;Otvoreni granici,slobodno preseluvanie I pravo da zivee koj kade saka ke mu pomogni na albanskite teroristi da ja nosat drogata polesno vo Kosovo,vo Srbija, VO Crna gora, vo Grcija I vo cela Evropa, ke ja napravat Evropa KLINTON SALAD, Slichna salata na KOSOVO.

Chlenovite na Evropskata zaednica se korapt, ne rabotat chesno, se prodavat za edna raka urda, se svrzani so albanskite teroristi, so mafiite, so prostituciite I zatova Evropskata zaednica nema da ima uspeh, ke se rasturi vo kratko vreme. Shto se odnesuva za malkite drzavi shto se chlenovi ili ke stanat chlenovi ke zagubat site zoshto Evropskata zaednica e grobarot na malkite narodi.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

PLANOVITE NA EVROPSKATA ZAEDNICA I NA NATO SE ASIMILATORSKI

Makedonskiot narod e miroljubiv, eden od najmirnite narodi vo svetot.

Zoshto se dobri I mirni, zoshto se malku I slabi bez oruzje, zoshto nema nikoj da mu pomogne, neprijatelite sakat semeto da mu go izgorat za da nepostoi kako narod I da mu ja osvojat svojata ubava tatkovina Makedonija.

Planovite na Evropskata zaednica I na Nato se asimilatorski; Da ne okupirat, da ne asimilirat, da ne izgorat I seto tova za negovi interesi; Da imat kontrola na maslata, na drogata I da se doblizat do granicite na Rusia I eden den da ja rasparchat kako shto ja rasparchija; Makedonija, Srbija, Bosna I Hercegovina I mnogu drugi zemji vo svetot.

Neprijatelite na Makedonskiot narod go dotera vo eden kiosh bez izlez, sega Makedonskiot narod ke mora , ke treba da pochni da mu zboruva na jazikot shto ke go razberva neprijatelot. Na jazikot koga VMRO mu zboruvashe na cela Evropa.

Evropskata zaednica I Nato gi podrzuva teroristite vo Kosovo I vo Makedonija.

Za Makedonskiot narod nema spas, se obide so najdobar nachin I se najde vo polosho. Sega zavisi od cel Makedonski narod, bilo kade zivi da se obedini, da se organizira I da se bori za sloboda ili smrt.

DA ZIVEE NEPOKORNIOT MAKEDONSKI NAROD DA ZIVEE MAKEDONIJA!

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

PRIRODATA MU PRIPAGJA NA SITE NARODI

Prirodata mu pripagja na site narodi, site imat pravo da go dishat vozduhot, da gi mirisvat mirislivite cekinia, da pijat voda od bistrite vodi, da go berat plodot shto mu go dava prirodata za da mozat da se hranat. Se okolu nas shto gledame, se shto se rodva I rasti,se shto umira I se prerodva seto toa e del od prirodata. Taka chovekot I zivotnite, drvjata, trevite se e prirodno I zatova I site lugje e prirodno da imat pravo da si ziveat slobodno vo svojte rodni ognishta.

Denes ima lugje koj mislat I veruvaat deka site lugje nemaat pravo da ziveat I zatova nemu gi pochituvaat choveckite I nacionalnite prava. Vo Kanada; Kuchiniata I matskite imaat poveke prava od Makedoncite shto ziveat vo porobenite dela na Makedonija. Koga se zboruva za chovechki prava za Makedoncite; Evropskata zaednica gi zatvara ochite I ushite I neslusha.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Za slobodata na Makedonskiot narod

Koga slusham makedonski patriotski pesni se sekiavam na xerojskite makedonci koj se borea I ginea za slobodata na Makedonija. Za site zhrtvi shto padnaa za slobodata na Makedonskiot narod, za da mozhat denes makedoncite da se izjasnat, da mozhat da rechat koj se I shto se, za da si zhiveat slobodno vo svojata tatkovina.

Se osekiam gord shto sum makedonec, shto gledam I slusham za Makedonija, shto se zboruva I pishuva za Makedonija I shto se otkriva za se shto e makedonsko.

Makedonskiot narod vo slobodniot del na Makedonija-denes zhivee so golem I ne chovecki pritisok od Evropskata Zaednica vo koja nekoj chlenovi se plateni od grckata shovinistichka vlada da nea primi da stani chlen se dodeka ne si go izmeni ustavnoto ime. Zakonite na Evropskata Zaednica se taka napraveni da mu pomagja samo za neizinite interesi. Znachi tie shto ja drzhat silata ke pravat shto tie sakat a pak pomalkite, poslabite I posiromashnite za niv imaat drugi zakoni, zavisat na silata, goleminata I prijatelskite odnosi pomegju niv.

Makedonskiot narod vo neoslobodenite delovi na Makedonija ushte zhiveat bez osnovnite nacionalni I chovechki prava. Makedonskiot narod pod Grcija, Bugarija I Albanija ushte zhivee pod teror na shovinistichkite sili vo ovi drzhavi, ushte nese priznati kako narod poseben od drugite. Grchkata vlada ushte gi drzhi granicite zatvoreni na Egejskiot narod koj beshe ispaden za vreme na gragjanskata vojna vo Grcija 1946-1949 od strana na grchkata monarxofashistichka vlada I od grchkite kumunisticki revolucioneri [ od grchkite partizani . ] Ushte toj narod nemozhi da se vrati vo svoite rodni ognishta.

Evropa gi zatvori ochite I se pravi deka ne slusha I ne gleda, spie padnata vo dlaboka koma, opijanata od vinoto na antichkite grci.

Nacionalnite I chovechkite prava na Makedonskiot narod prodolzhuvaat da nese pochituvaat od strana na grckite, bugarskite I albanskite shovinisti.

Go doteraa nashiot narod vo eden kiosh bez izlez, sega ke treba, ke mora da pochni da mu zboruva na neprijatelite I okupatorite na jazikot shto ke go razbiraat, na jazikot shto mu zboruvashe I komitetot na VMRO vo minatoto.

Deneshnata vlada na Georgievski dokaza deka ne e sposobna da si ja vrshi rabotata. Deneshnata vlada prodava: Jazik, kultura, istorija,ajdentitet, imeto, drzhavata,, ni ja prodava I makedonskata nacija.

Ve prashuvam vas makedoncite shto pishuvate vo ovoj forum, da pishite, da se izjasnite shto mislite, shto treba da se napravi, kako ke mozhi Makedonija da se spasi od vladata na Georgievski, Dali e potrebno, dali ke treba da se prerodi VMRO da pochni da raboti kako vo minatoto I ovoj pat posilna, po skrishna, po bogata organizacija koja ke ja prodolzhi borbata za slobodna I obedineta Makedonija.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ZA MAKEDONSKOTO ISELENISHTVO VO PREKUOKEANSKITE ZEMJI

Na nekoj Makedonci ne mu e poznata istorijata na Makedonskoto iselenishtvo vo prekuokeanskite zemji [ vo Kanada i SAD ] i koga zboruvaat ili pishuvaat za makedonski organizacii koj se i koga se formirani pravat golemi greshki, gi meshat makedonskite so grchkite, bugarskite i srbskite organizacii.

Zoshto pravat takvi greshki ni objasnuva izrekata na najgolemiot germanski poet Goeth koja veli; Za da go razberesh eden narod kako misli treba da mu go zboruvash jazikot negov dobro. Eve eden primer za eden Makedonec koj nego zboruval dobro grchkiot jazik. Toj otishol vo Grcija na ketivanie so eden prijatel od grchko poteklo. Grkot go prestavuval nashinecot kako negov prijatel makedonas, Grk od grchkata provincija Makedonija kako grcite ja vikaat okupirana`ta teritorija na Egejska Makedonija, a ne kako makedonec od Makedonija. Siromaviot Makedonec otposle razbra shto se sluchuva okolu nego. Slichno e i so bugarite; Koga ke mu rechesh ti si Makedonec, ti si za niv bugarin.

Vo spisanieto 'Makedonija' pred nekolku nedeli prochitav teks za makedonskite organizacii; koj se i koga se sozdadeni. Avtorot na tekstot spomnuva tri organizacii kako makedonski; Prva MPO, vtora PAnmakedoniki i treta Obedineti Makedonci. Ovde sakam da se osvrnam na vtorata [ Panmakedoniki ] za koja avtorot pishuva deka mnozinstvoto vo nea se makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Avtorot na tekstot ovaa organizacija voopshto ne trebashe da ja spomni kako makedonska organizacija zashto taa raboti vo korist na grchkata shovinistichka propaganda. Taa e osnovana od grci i od grchki prosfigi dojdeni od Mala Azija po porazot na Grcija vo 1920-23 godina. Makedoncite [ grkomanite ] ne ja formiraa ovaa organizacija nitu pak upravuvaat so nea, tie se samo upotrebeni od grchkata propaganda koja pred svetot gi prikazhuva kako grchki makedonci. Panmakedoniki e antimakedonska organizacija koja raboti da nigo izbrishi imeto makedonsko, da si ja napravi Egejska Makedonija kako grchka provincija shto se vika Makedonija. Taa organizacija raboti za golemata idea [ za golema Grcija ] za grchkiot shovinizam. Taa raboti da ne unishti konechno, da ni ja zeme zemjata da nemozhime nikogash da se vratime iako e nasha, iako tamu sme rodeni. Taa organizacija e sozdadena od grchkata shovinistichka vlada da raboti se dodeka ne unishti nas, da ne postoime kako poseben narod i samo taka ke se osiguri deka ke stane grcka teritorija. Ovaa organizacija ne treba ne samo da ne se spomenuva kako makedonska zoshto go nosela imeto makedonsko tuku nitu treba da se pomisluva deka bila makedonska.

DA ZHIVEE NEPOKORNIOT MAKEDONSKI NAROD

DA ZHIVEE MAKEDONIJA

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Koga se gradi temelot na edna kukia, najdobro mozhi da raskazhi ili da objasni kako se gradi temelot, e chovekot shto go nacrta planot. Toj znae koga e pronajdena strukturata. Artistichki toj znae da ja izmeni strukturata na kukiata da nelichi ista so drugite i ako se so ista visochina i so istiot material, a pak temelot nema da go izmeni, ke ostani isti, toj ke go krepi stezherot. Ako kukiata ja izgradime bez temel, vetrot ke ja podmrdni, ke ja kreni ili ke ja izrushi, nishto neke ostani odnea nitu beleg. Ako ja izgradime so temel i vetrot ako ja kreni ili izrushi temelot ke ostani i nad nego pak ke mozhime da ja izgradime kukiata. Temelot ima dolzhnost da ja krepi kukiata i so taa misla se gradi, so istite principi se klava temelot da drzhi, da bide zdrav, da mozhi da ja krepi tezhinata. Taka i nie treba da go izgradime temelot na nashata drzhava Makedonska i za da go storime tova; Saka pomosh, misla, sloga,rabota, milost, obedinenie, saka zhrtva. Samo taka ke mozhime da go izgradime toj temel za da bide cvrst istovremeno i nie ke bideme cvrsti, zdravi i sposobni da go branime da nenigo isrushat neprijatelite.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ja sonuvam i vo pesnite ja spomenuvam, so mislite patuvam i vo sonojte ja posetuvam. Dushata mi plachi i srceto mise machi, ke ovenam, kako list kese isusham, ke izgoram, pepel kese storam ako pochekam, ako nese vratam. Sega se zapaliv i nishto nemozhi dame zapri, zhelbata mie golema kese vratam vo mojata zemja, vo moeto rodno mesto. Pred silata ke zastanam i so goli race kese branam.

Ke zboruvam za vistinata, ke raskazhuvam za nepravdinata, neka se slushni po celiot svet za zemjata nasha shto nija zedoa, shto nija okupiraa, shto nija rasparchija i od brakia i sestri shto ne odelija. Okupatorite ne machea, ne asimiliraa, ne teraa, i bez nasha zhelba, bez nashe sakanie, bez nikakvo pravo iminjata ni gi izmenaa. Ni gi izmenaa iminjata na gradovite i selata, na planinite, na rekite, na ezerata, gi izmenaa i na grobishtata. Ni go zabranija jazikot, pesnite, orata, ni gi izgorea knigite, ni gi zatvorija shkolite i crkvite.

Ke pishuvam za da ostani, da nese zaboravi, da nese povtori za nas decata od 48 osma od majkite shto ne odelija, shto ne isteraa, shto ne ispadija, shto ne otkornaa od rodnite ognishta i od site Makedonski sonishta.Ke spomenam i za tie shto pred vreme izumrea, za tie shto nese rodija, za tie shto nese vratija i vo tugina shto izgorea.

Kemu kazhuvam na pomladite, na nashite i na tugite za Makedonskite komiti kako jaunachki se borea i kako xerojski za sloboda ginea. Kemu kazhuvam da znaat kolku narod zajgina, kolku krv se prolea, kolku solzi se isturija i kolku majki vo crno se oblekoa.

Kako se brojat bombite, kurshumite, gradite izdupeni, lugjeto raneti i ubieni, andjarite natocheni shto sechea glavi chovechki? Kako kese prostat ubistvata na vampirot Karavangelis, na Pavlo Melas i na drugi na grcite shto mu bea slugi.

Ako chovek pomisli za nashiot narod, nesreken, neftesen, za makite shto gi istrga. Za eden zalag leb si rabotashe, zemjata si ja kopashe, so pot i solzi si ja vadeshe, so mrtvi tela si ja raneshe.

Taa zemja pusta, prokleta so krv ja prolea, sega drug mu go beri plodot, sega drug se radva sonea. Kolku pesni se ispeani zanea, I kolku se zaboraveni, zajginati I kolku ukradeni? Kolku prikazni se iskazani od stari babi I kolku nese ispechateni? Kolku kamenia se iskrsheni, po patishta, po kaldermi, po kuki I plemni se kladeni? Kolku plitari se napraveni so voda I pot izmeseni? Kolku kuki, kolku crkvi, kolku gradovi I sela so Makedonski race se izgradeni?

Kolku silno treba da vreskame svetot dane chue; zoshto se machime I zoshto plachime? Kolku tivko, kolku blago treba damu zboruvame? Evropa da razberi deka I nie sme lugje rodeni od majki, deka I nie imame pravo da zhiveeme, chovechki prava dasi barame.

Ushte kolku krv ke treba da proleeme? Ushte kolku zhrtvi ke treba da dademe okupatorite da razberat deka I nie postoime I ke postoime kako poseben narod od drugite so svoja drzhava, so jazik, istorija I kultura.

Makedonskata nacija e zhiv organizam so dlaboki korenia, Makedonskata krv vo zhilite rasti I se plodi. Vistinata nese pokriva, vistinata e tuka so nas I zatoa sme silni. Lagite I propagandite na grchkiot shovinizam se prazni zborovi, so vremeto kese zaboravat, ke zajginat, ke izcheznat. Makedonija e edna na Balkanot, sekogash beshe nasha I sekogash ke bide nasha, od koga ugreva sonceto do koga zajduva, vo nokta, vo deniata Makedonija nie zemjata.

Georgi F. Todorovski.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

MAKEDONSKOTO SEME

Ako na trevata nemu turish voda, ako nea povadish taa ke se isushi, ke oveni, neke se gleda dobra. Toa ovenatoto ke se gleda nedobro, neubavo, nechisto. Toa neubavoto, nechistoto, toa e grchkoto shto ni go zevaa nasheto i ni klavaa novi misli, novi chustva, da se osekiame nedobro, pomali, ponesposobni od niv, bolni, zaspani, zajginati, nechisti, neubavi, za da neischistat, da zajginime, da si go zaboravime nasheto, za da ne izbrishat da nepostoime.

Tamo kade se isushi trevata ili cveketo, treba da go iskopame, da mu klademe, da posadime seme, da go povadime, da porasti. Taka treba da pomagjame, da zboruvame za makedonskoto, za nacijata makedonska, za jazikot, za kulturata, za istorijata makedonska, za obichaite makedonski, za makedonskata drzhava da pomogneme da ja obedinime cela, da se zajaknuva, za da ostani, za da postoime kako narod poseben od drugie, kako narod makedonski.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

VO POSETA NA GROBOT NA MOJOT TATKO

GRCHKITE LAGI NA GROBISHTATA VO TORONTO

Eden den, brat mi Dimitar i jas reshivme da go posetime grobot na nashiot tatko i majka vo grobishtata Prospect na Lesdaun i St. Cler. Koga pristignavme kaj grobot zabelezhavme deka do grobot na tatkomi beshe pogreban i nashiot brat Petre koj umrel pred tri meseci, za shto nie voopshto ne znaevme.

Koga tatkomi umre vo 1977 godina, nie ne stavivme plocha ( spomenik )

na negoviot grob. Po dva-tri meseci toa go storil nashiot brat Petre. Koga ja poglednavme plochata na grobot od tatkomi prosto bevme zaprepasteni: plochata beshe zhelezna so izgravirani bukvi imeto na tatkomi beshe napisano po grchki. Pod negovoto ime pishuvashe: roden vo Antartikon vo 1900 godina. Vo 1900 godina nasheto selo se vikashe Zhelevo se do 1926 godina koga grchkite okupatori pochnaa da gi prekrstuvaat iminiata na selata i gradovite vo Makedonija. Togash Zhelevo go prekrstija Antartikon. So natpisot na plochata na nashiot pokoen tatko mu se nanesuva dvokratna laga: Ednata e deka Zhelevo e Zhelevo, a ne Antartikon, a drugata e deka tatkomi ne beshe roden vo Zhelevo tuku vo Pustec, sega pod Albanija. Tatkomi zaedno so negoviot brat Stiljan kako sirachinia dojdoa da zhiveat vo Zhelevo. Tatkomi go upotrebuvashe prezimeto Todorovski po familijata kojashto go odgleduvashe, a brat mu Stiljan go noseshe prezimeto Nikolov, isto taka od familijata vo koja rasteshe toj. Tatkomi Filip i strikomi Stiljan imaa i edna sestra koja se vikashe Kata. Teta Kata beshe mazhena za Makedonec, imashe golema familija. Nashi prvi bratuchedi od nea zhiveat vo Toronto. Nashiot dedo se vikashe Jovan. Nashiot brat Petre ja znaeshe vistinata, ja znaeshe istirijata na nashata familija no i kako na mnogu drugi Makedonci i na nego mu bea posadeni vo dushata grchkite lagi i misli koi se shirat i nadvor od granicite na okupiraniot del na Makedonija pa duri stignaa i do grobishtata vo Toronto. Grchkite shovinisti so teror, so nasilstvo, asimilacija i lagi go izgorea nashiot narod. Mu go odzedoa identitetot-jazikot, kulturata se shto e makedonsko, da neznae koj e i shto e, go podelija nashiot narod, eden so drug da ne se saka. Nemavme nishto da delime so bratot Petre. Nitu pak mu se lutev zoshto taka misleshe i se odnesuvashe kako i mnogu drugi grkomani od nasheto selo. Jas gi razbiram problemite na nashiot okupiran i nesreken narod. Za Petre mi beshe zhal zoshto cel svoj zhivot veruvashe vo grchkite lagi i se deleshe od svoite najmili, najbliski, od svoite rodnini i prijateli. Nitu pak beshe blizok so grcite. Zhiveeshe kako vo zatvor; od rabota doma- ne se meshashe so grchki organizacii, nitu pak gi napagjashe MAkedoncite, beshe miren chovek i nese karashe so nikogo.Decata negovi zboruvaa angliski i makedonski , a ako nekoj go prashuvashe Petre shto e po nacionalnost ke recheshe deka e grk. Vo poslednite dve-tri godini od negoviot zhivot, Petre ja razbra vistinata no siromashniot ne prestigna da se izraduva sloboden od grchkite senki. Nitu toj doagjashe kaj mene, nitu pak jas go posetuvav vo negovata kukia. Pred da pochine, mi isprati po pomalata sestra Jana nekolku dokumenti koi se odnesuvaa za imotot koj go poseduvavme vo Zhelevo, a ni beshe odzemen od grchkata monarrxofashistichka vlada. Koja beshe prichinata samo Petre od site nas da se izjasnuva kako grk? Ne beshe samo stravot od fashistichkiot teror. Petre od denot koga se rodi rasteshe vo grkomanska familija se do denot koga se ozheni i pak na krajot uspea da razbere deka kolku i da se pravime Grci, Srbi ili Bugari, ne mozheme da go skrieme svoeto poteklo deka sme Makedonci, zoshto vistinata izleguva na videlina, zoshto pradata pobeduva.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

OKUPATORITE NA MAKEDONSKIOT NAROD

KAKO JA IZMISLUVAAT MAKEDONIJA

Grchkite okupatori ja izmisluvaat Makedonija kako edna prazna teritorija bez Makedonci vo granicite na golema Grcija. ( Megali Elada )

Bugarskite okupatori ja izmisluvaat Makedonija kako edna teritorija polna so bugari vo granicite na golema Bugarija ( Greit Bulgarija )

Srbskite nacionalisti i shovinisti ja izmisluvaat Makedonija kako edna oblast ispolnata so srbsko naselenie vo granicite na golema Srbija. ( na velika Srbija )

Lagite na albanskite balisti, na bolnite shipstarski teroristi se ushte pogolemi od lagite ; Grchki, bugarski i srbski. Tie ja izmisluvaat i ja sonuvat cela Makedonija, del od Grcija, del od Srbija so Kosovo i cela Crna Gora. I koj znae koja druga teritorija ke barat vo idnina za Golema Shiptarska Albanija. ( za Golema Albanija )

Nie porobenite Makedonci ne ja izmisluvame Makedonija nitu pogolema, nitu pomala, nie ja osekiavame vo dushite, ja nosime vo srcata zoshto nie mila, zoshto nie nasha tatkovina, Makedonija na Makedoncite.

LAGITE KE SE IZBRISHAT

I sekogash koga ke rechime; Nie sme Makedonci! Lagite; Grchki, srbski, bugarski i albanski ke se brishat. I sekogash koga ke rechime; Nie sme Makedonci! Zboruvame, igrame i peeme po Makedonski! Lagite ke se brishat. I sekogash koga ke rechime; Nie sme Makedonci! Ke ne slushnat dve dushi i dvete ke zbornat podolu ili pogore. Ke slushnat i drugi, ke slushnat dveste i poveke dushi, lagite ke se brishat. Ke nauchat mnogu lugje, ke nauchi svetot deka sme Makedonci, deka sme ushte tuka, deka sme ushte zhivi i zdravi. Taka i lagite ke se izbrishat i svetot ke rechi; Ima Makedonci ima i zemja Makedonska.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------